Bruselj

V ranem jutru (4:00) smo se iz postelje prestavili na avtobus, ter se odpeljali preko Avstrije in Nemčije do naše destinacije, hotela Formula 1 v Bruslju. Med vožnjo smo večinoma spali, saj smo vedeli, da nas čaka dolga in naporna noč. Tako smo naspani, polni energije in norih idej, povzročili kar nekaj težav. Ne samo, da nismo pustili spati sosedom ter prof. Lapuhu, priklicali smo celo policijo. Z dobrimi nameni smo nekateri zapustili hotel, vendar pa se je kasneje izkazalo, da nismo ravnali pravilno.

Sledilo je vstajanje, zajtrk in pa odhod na naš prvi ogled – Evropski parlament. Že njegova zunanjost je zelo veličastna, predvsem pa so vidne zastave vseh 27-ih članic Evropske unije. Vsi parlamentarni dokumenti so objavljeni v vseh uradnih jezikih EU in vsak poslanec ima pravico do uporabe katerega koli izmed njih. Slovenija je dobro zastopana s strani 7-ih poslancev, ki predstavljajo različne politične skupine.

Znotraj stavbe smo si ogledali sejno dvorano(na sliki1), kjer poslanci, njihov predsednik, podpredsedniki, … razglabljajo in sprejemajo sklepe o EU. Sedeži so razdeljeni na desne, sredinske in leve politične smeri in za vsakega poslanca točno določeni. V stavbi pa me je fasciniral tudi kip (na sliki2), ki predstavlja kako se države, članice EU med seboj povezujejo, sodelujejo in dopolnjujejo.

In že se nam je mudilo naprej, v povečano molekulo železa, Atomium. Belgijci so ga zgradili v podobne namene kot Francozi Eifflov stolp, gostili so neko pomembno razstavo. Sestavljen je iz 9-ih krogel, 6 jih je dostopnih za turiste. Mi smo se v nekaj od njih povzpeli s tekočimi stopnicami, v najvišjega pa smo se odpeljali z dvigalom, ki doseže hitrost kar 5 m/s. Tu je tudi restavracija, ki pa poleg visokih cen ne ponuja nič posebnega.

Na poti proti Bruslju smo se ustavili pri cerkvi, kjer je nastala ta skupinska fotografija, ki predstavlja našo 9-člansko bruseljsko druščino. Kot ste opazili nas je na sliki samo 8, saj (kot vedno) manjka naša večna izjema Darko.

No, pa smo le prispeli v belgijsko prestolnico – Bruselj. Mesto je verjetno najbolj poznano po Mannekenu Pisu – kipu fantka, ki lula. O njem obstaja veliko različnih logičnih legend, ne ve pa se katera drži.

Poleg njega pa v mestu stoji tudi kip deklice, ki ravno tako lula. V isti ulici smo se ustalili v pivnici z imenom Delirtum. Izbirali smo lahko med 2 tisoč in enim pivom, med njimi pa je bil tudi slovenski zmagovalec med pivi, Laško. Meni osebno je bilo najbolj všeč pivo z okusom maline, pili pa smo tudi češnjo, kokos in pa pivo z 10% alkohola. Malino smo si privoščili kar v »tavelki merci«.

Sredi mesta je Veliki trg, obdan z občudovanja vrednimi stavbami, vključno z mestno hišo. Moram reči, da so me vse te hiše severne gotike zelo prevzele. Zgrajene so zelo natančno z veliko okraski in raznimi kipi na vrhu in vogalih, nasploh pa so velike in že od daleč se vidi, da so jih zgradili zelo bogati meščani.

Verjetno ste že slišali za Belgijsko čokodado in res je dobra. Čokoladnice z veliko različnimi čokoladnimi bonboni in fontanami imajo v skoraj vsaki ulici, prav tako pa stojnice z belgijskimi vaflji in jagodami, prelitimi s čokolado. Skratka, sladke hrane nam ni primanjkovalo.
Okoli 23ih smo se vrnili v hotel, kjer so se spet začele hotelske pustolovščine. Že prej – v Bruslju smo kupili šišo in večer smo preživeli v krogu okrog nje.

(Spet) Prekmalu se je pričel nov dan in z njim odhod na vojno polje Waterloo, kjer je Napoleon zaključil svojo kariero. Tu stoji zelo lep muzej, z nazorno predstavitvijo bitke, slikami, orožjem, itd. Izvedeli smo vse o tej zmagi nad Francozi in si ogledali spomenik (na sliki) namenjen na tisoče umrlim na tem polju. Ta mogočni lev stoji na umetno zgrajenem griču, na katerega vodi več kot 200 stopnic. Jošt in jaz sva bila prva na vrhu in zato dobila nagrado – liziki.

In že se nam je mudilo v mesto Gent. V tem starem srednjeveškem mestnem središču smo se najprej podali v veličastno katedralo, v kateri ima mesto, poleg mnogo drugih pomembnih umetniških del, Gentski oltar. Ustvarila sta ga brata van Eyck in je eno najnatančneje izrisanih del. Predstavlja čaščenje mističnega jagnjeta, nad njim je Jezus, Janez Krstnik in devica Marija pod njim pa so predstavljeni različni sloji družbe.
Ob sprehodu skozi mesto smo občudovali še mnoge druge gotske stavbe, saj so vse zelo zanimive in posebne.

Po planu smo se nato odpravili na morje. Seveda ne na Sredozemsko, temveč na obalo Atlantskega oceana, kjer ni bili ravno toplo, poleg tega je pihal veter, a kljub temu smo opazili tudi ljudi, ki so v kopalkah poležavali na tej obsežni peščeni plaži.
Tu smo popili kavo za 3€, ter se po hitrem postopku odpravili v Brugge.

Brugge je eno najbolj ohranjenih srednjeveških mest, seveda v stilu severne gotike. Je prav pravljično mestece, tako imenovano Severne Benetke. Tu ravno tako najdemo osrednji trg in pa vodne kanale, ki so včasih služili prometu. Danes je zaščiten s strani UNESCA.

Vse hiše so stare in zelo lepe, z značilnimi stopničastimi strehami (na sliki). Kot v Bruslju, smo tudi tu našli prostor zase in sicer v res dobrem Irish pubu. Bil je v kleti, zakajen in povsod do bile obešene znamke piva in whiskeya, pa tudi natakarica je bila popolna  - stara, suha, majhna, z belimi lasmi in neizraznim pogledom.

Čakala nas je še zadnja noč v hotelu in odhod domov. Zjutraj smo se ustavili še v enem mestu, z veličastno cerkvijo(na sliki) in še nekaj res lepimi stavbami, šli v znano kavarno Starbucks na kavo in spet v avtobus.

Po nekaj postankih smo se s znašli v domači Sloveniji ter se utrujeni odpravili spat.